Objavljati v slovenskem ali tujem jeziku ali oboje?
Dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo 31. oktobra, obeležuje pomemben zgodovinski premik. Primož Trubar, vodilna figura protestantizma pri nas, je bil tisti, ki je izdal prve knjige v slovenskem jeziku, kar je postavilo temelje slovenskega knjižnega jezika in identitete. Ta dan zato praznujemo tudi kot dan slovenskega jezika, saj je Trubarjev doprinos bistveno pripomogel k uveljavitvi slovenščine. In ker »ta dan« sovpada z mojim tokratnim zapisom v rubriki Uporabno, berete te večjezične dileme na svetovnem spletu.
Zakaj pišem o tem? Kakšna je povezava med tem praznikom, marketingom ter objavljanjem na spletnih straneh in družbenih omrežjih?
Rada bi se dotaknila vprašanja, kako in v katerem jeziku komunicirati s svojimi sledilci, ker je to precej pogosta dilema pri slovenskih podjetjih, ki poslujejo na mednarodnem trgu. Ali je vsebine na družbenih omrežjih bolje objavljati v angleščini ali slovenščini? Ko začneš razmišljati o tej dilemi, jaz podpiram dvojezičnost.
Tudi na zadnji delavnici, ki sem jo vodila o LinkedInu za B2B podjetja (LinkedIn – ključno omrežje za B2B poslovanje) je vse zanimal odgovor na vprašanje v katerem jeziku objavljati na največjem poslovnem družbenem omrežju LinkedIn. LinkedIn je namreč specifično omrežje, kjer se angleščina pogosto uporablja kot privzeti jezik poslovne komunikacije. Ta pristop omogoča dostopnost za globalno občinstvo in olajša komuniciranje z mednarodnimi poslovnimi partnerji in strankami.
Kljub temu pa se vprašanje jezika pojavlja tudi na LinkedInu, še posebej za slovenska podjetja, ki poslujejo doma in v tujini. Menim, da na LinkedInu, kjer je angleščina močno prisotna, lahko podjetja s premišljenim pristopom najdejo pravo ravnovesje – bodisi z dvojezičnimi objavami ali s prilagajanjem jezika objav glede na ciljno skupino.
Poslovni partnerji cenijo naš odnos do lastne kulture
Z uporabo dvojezičnih objav na družbenih omrežjih in spletnih straneh poudarjate svoj odnos do lastne kulture, medtem ko podjetje lahko deluje globalno. Trend kaže, da stranke cenijo spoštovanje do lokalne kulture in jezika, hkrati pa si želijo jasne komunikacije v jeziku, ki ga razumejo.
Dvojezičnost na spletnih straneh in družbenih omrežjih je v zadnjih letih vedno bolj prisotna. S tem lahko podjetja povečajo svojo prepoznavnost in doseg tako doma kot tudi v tujini. Podjetja, ki sledijo temu trendu, izkazujejo odprtost in kulturno raznolikost, kar v globalnem svetu pripomore k zaupanju pri poslovnih partnerjih.
Realen primer iz prakse podjetja, ki je del globalne mreže – STARKMAT primer
Ravno smo v prenavljanju spletne strani za podjetje, ki je del globalne mreže v svoji panogi. Dogovorjeni smo, da ko bo stran prenovljena, da takrat še prevedemo vsebino v slovenski jezik, ker je zdaj v angleškem (jo je postavila krovna IT ekipa in ni prilagojena slovenskemu trgu). Direktor podjetja mi je na zadnjem sestanku omenil, da je res neverjetno kako to opazijo njihove stranke, kako jim je nenavadno in da je vplivalo zelo odklonilno v času, ko so iskali osebo za novo delovno mesto v podjetju.
Kako to vodim na njihovi poslovni LinkedIn strani?
Tukaj mi res prav pridejo dolgoletne izkušnje in občutek za komunikacijo. Res mi je zelo težko, ko udeleženci delavnice, mentoriranci ali naročniki od mene pričakujejo enoznačen odgovor ali nekakšen recept za objavljanje. Družbena omrežja so v resnici še kako živo in spreminjajoče se okolje, zato je nujno, da deluješ agilno.
Obstaja nenapisano pravilo, da na LinkedInu objavljaš v tistem jeziku, glede na to kakšen jezik govori 80% tvojih sledilcev.
A ni tako preprosto v primeru, ko se trudiš pridobiti tuja podjetja. Torej, dvojezičnost je tukaj obvezna. V kolikor gre za novico, ki je res vezana na mednarodne stranke, potem je najprej napisana v angleškem jeziku, spodaj pa še v slovenskem (sicer je vedno v obratnem vrstnem redu). Ne smemo pozabiti še na moč SEO optimizacije. Google gleda vaše zapise tudi tukaj. Torej, ne pričakujem, da bodo sledilci iz Slovenije brali ta prevod. S tem dosežemo dva cilja: to, da pokažemo naše vrednote in spoštovanje lastne kulture ter poskrbimo, da bo zadostovalo pri iskalnih izrazih.
Potem so tukaj še grafike.
Ko gre novico, ki vsebuje prikazano sliko v objavi in je ta sestavljena še iz tekstualnega dela – potem v tem primeru prav tako upoštevam za kakšno vrsto novice gre in kdo je ciljna skupina.
Ko obeležujemo katerega izmed svetovnih dni, v grafiki uporabim besedilo v tujem jeziku, a objavo začnem z besedilom v slovenskem jeziku. V kolikor gre za novico, ki je res vezana le na slovenski trg in slovenska podjetja, potem je na naslov na sliki v slovenskem jeziku in tudi v objavi se začne v slovenskem jeziku, spodaj pa je še prevod v tuj jezik. Tudi ključnike (»heštege«) uporabljam v obeh jezikih, zaradi praktičnosti, da nekdo, ki išče specifično ključno besedo – hitreje najde naročnika.
Kakšna pa je naša jezikovna odličnost v podjetju?
To vprašanje bralcu zastavlja Vesna Žvegla, avtorica, urednica, predavateljica, transformatorka in svetovalka v podjetjih. V svoji novi knjigi Spreminjaš se ti. Spreminjaš podjetje, kjer si., pomemben del predstavlja poglavje o komunikaciji in jeziku. En delček knjige lahko prelistate TUKAJ.
Kakšno leto nazaj, ravno, ko smo lansirali njeno spletno stran www.vesna-zvegla.si, me je na sestanku presenetila s svojim pogledom na uporabo maternega jezika. Priznam, da me velikokrat zanese pri uporabi tujk, ker je roko na srce, na področju marketinga, nekatere izraze res težko prevesti (ali pa je to zgolj izgovor). A se res po najboljši močeh trudim, da je to prva misel, ko kreiram objave za naročnike – namenjene bodisi za objavo na družbenih omrežjih bodisi za spletno stran. V bistvu me je presunilo na kakšen način je Vesna izrazila svoje mnenje o tej temi. Resno, objektivno, brez kančka odpuščanja tistim, ki tako lahkotno zavračajo spoštovanje do svojega jezika: »… Kakšna je naša odličnost, ko v Sloveniji, v slovenskem podjetju mnogi pozabljajo, nekateri celo namerno in zavestno izrinjajo slovenski jezik?«
A kje je meja in ali to spada že pod kompliciranje?
Vesna seveda poudarja, da ni nič narobe, če pri komunikaciji s poslovnimi partnerji iz tujine, uporabljaš skupni sporazumevalni jezik. Je pa prav, da znotraj podjetja uporabljaš lasten jezik. »Kdo te bo spoštoval in cenil, če sam ne spoštuješ in ne ceniš tega, kdo si?«, zapiše Vesna nekje vmes.
Ne bi se mogla bolj strinjati s tem stavkom. Mnenje si deliva tudi pri tem, da je za podjetje, ki se predstavlja na slovenskem trgu ali pa je slovensko podjetje – da je nujno, da je primarni jezik te spletne strani – slovenski. Tudi v primeru, če je podjetje slovensko, a prodaja na tujem trgu, naj bo vsaj pri opisu podjetja in ekipe zraven še prevod v slovenskem jeziku. Svoje razmišljanje o jeziku razširi še na notranjo in zunanjo komunikacijo ter njeno izkušnjo s to temo, v času njenega svetovalnega sodelovanja z večjim podjetjem pri njihovi transformaciji. Tudi o tem kako je na svoje povpraševanje v slovenskem jeziku, prejela odgovor v angleškem jeziku – pa čeprav gre za podjetje iz Slovenije in je bil na drugi strani elektronske pošte Slovenec. Hvaležna sem Vesni, da je dovolila, da lahko določene dele iz njene nove knjige delim tudi z vami tukaj.
Ko smo že pri tem – saj veste tiste pogovore v komentarjih pod objavami na LinkedInu?
Ko si Slovenke in Slovenci med seboj odgovarjajo v angleškem jeziku. Moje mnenje in kako jaz delam? Če je debata res strokovna in je zame pomembno, da nekdo iz tujine, ki sledi temu pogovoru opazi moj odgovor (moje strokovno razmišljanje o določeni temi) – potem napišem v tujem jeziku. A to res redko, ker večinoma poglabljam odnose med slovenskimi kontakti, ki jih že imam tam. Torej odpišem v slovenskem jeziku, čeprav pred mano kdo komentira tudi v tujem jeziku.
Vas zanima več o tem kako povečati aktivnosti na LinkedInu?
Na spodnjih povezavah lahko najdete odlične UPORABNE informacije in konkretne primere:
>> https://www.starkmat.si/linkedin-za-b2b-podjetja/
>> https://www.starkmat.si/komunikacija-ali-prodaja-linkedin/
>> https://www.starkmat.si/linkedin-ali-facebook-kaj-je-razlika/
>> https://www.starkmat.si/linkedin-izkoristite-moc-b2b-povezovanja/
>> https://www.starkmat.si/zakaj-zaceti-z-linkedin-profilom-linkedin-profil-je-lahko-vas-prodajni-kanal/
.
.
.
Če ste v dilemi glede objavljanja na spletu mi pišite na mateja@starkmat.si (ali pa se poveživa na LinkedInu: in/matejastarkel) in pošljem koristne povratne informacije konkretno za vaš primer. Če ste v dilemi glede komunikacije v podjetju pa vas z veseljem povežem z izjemno Vesno, ki resnično trans-formira podjetja.
Pa da ne bom preresno zaključila tokratnega zapisa, še nekaj o tem kako bi izgledal Trubarjev LinkedIn profil.
Nova knjiga Vesne Žvegla o transformaciji človeka v njegovih službenih vlogah in po njem transformaciji podjetij. Knjiga o osebni in poslovni rasti človeka. TUKAJ lahko prelistate delček knjige SPREMINJAŠ SE TI. SPREMINJAŠ PODJETJE, KJER SI.
Če bi Primož Trubar danes imel LinkedIn profil
… bi bil to eden tistih profilov, ki izstopajo po vsebini in močni osebni zgodbi (osebni blagovni znamki). Trubar bi verjetno sledil prepletanju osebnega in poslovnega življenjepisa, obogatenega z njegovimi vrednotami. Glede na njegov zgodovinski vpliv bi bil njegov LinkedIn profil zagotovo dvojezičen – v slovenščini kot izraz ponosa in vrednot ter v nemščini ali angleščini, da doseže mednarodne sledilce. Tako bi ostajal avtentičen in hkrati širil svojo vizijo. Trubar bi s tem ohranjal slovensko identiteto in hkrati zagotavljal, da ga razumejo tudi drugi evropski intelektualci.
Kako bi izgledal njegov profil?
Ime in priimek: Primož Trubar
Naslov: Ustanovitelj slovenskega knjižnega jezika | Ljubitelj jezika in kulture, prepričan, da lahko pisana beseda povezuje ljudi in širi znanje | Reformator 📚✍️
Lokacija: Ljubljana, Slovenija (v času njegovega življenja pa verjetno Nemčija)
Povzetek/O meni
“Pisanje ni samo moj poklic, ampak moj klic. Verjamem v moč jezika, ki oblikuje identiteto naroda. S svojo prvo slovensko knjigo želim prinesti znanje in povezanost vsakemu Slovencu. Moje delo sega v vse plasti družbe, od preprostih besedil do verskih misli, vse z namenom, da bi širil razumevanje in podporo slovenskemu jeziku.”
Izkušnje:
Avtor prve slovenske knjige, 1550
– Priprava, urejanje in objava prvih knjig v slovenskem jeziku (“Abecednik” in “Katekizem”) z namenom širjenja izobraženosti in vere.
Vodja duhovne reformacije, 1540–1580
– Povezovanje slovenskega jezika s širšimi reformacijskimi gibanji po Evropi. Mentorstvo in učenje v lokalni skupnosti.
Objave in dejavnost
Trubar bi gotovo uporabljal LinkedIn za širjenje pomena jezika in kulture. Njegove objave bi lahko izgledale takole:
“Jezik je tisto, kar nas definira kot narod. Je čas, da vsak izmed nas stopi naprej in ohranja našo identiteto.”
“Če želite, da se vaše besede zares slišijo, jih napišite v jeziku svojega srca.”