Izbor najboljših spletnih trgovin v regiji: Moj pogled kot članica strokovne komisije

Ko govorimo o izdelavi spletne trgovine, se pogosto ustavimo pri dizajnu, platformi ali funkcionalnostih. A realnost je precej bolj kompleksna. To sem ponovno začutila letos, ko sem že četrto leto zapored sodelovala kot članica strokovne komisije pri ocenjevanju spletnih trgovin v okviru tekmovanja Web Retailer Award, ki ga organizirata Ceneje! in Jeftinije!.

Gre za največje e-commerce tekmovanje v Adriatic regiji, ki že 14 let povezuje spletne trgovce, strokovnjake in podjetja iz celotne regije. Do danes se je prijavilo že več kot 3500 spletnih trgovin, vsako leto pa tekmovanje ponuja priložnost za rast, primerjavo in izboljšave – ne glede na to, ali prejmete nagrado ali ne. O zmagovalcih odloča mednarodna komisija strokovnjakov, kar daje celotnemu procesu še dodatno težo.

Letos je bilo ocenjevanje prvič izvedeno v živo, v Ljubljani, na sedežu podjetja Ceneje.si (Heureka Group). Razdeljeni smo bili v več skupin, vsaka s svojo kategorijo spletnih trgovin. In čeprav ne smem razkrivati vseh podrobnosti, lahko brez zadržkov povem: standardi rastejo. In to hitro.

Moja opažanja tekom ocenjevanja spletnih trgovin

Vsako leto opažam več parametrov, ki jih moramo upoštevati. Trg je zahtevnejši, kupci še bolj, konkurenca pa neizprosna. In prav te “malenkosti” na koncu odločajo, ali se kupec odloči za nakup ali zapusti stran.

Če bi morala izpostaviti eno ključno napako, ki se ponavlja, bi rekla:
večina spletnih trgovin še vedno ne zna jasno povedati, zakaj naj kupec izbere prav njih.

Na prvi strani pogosto vidimo generične bannere, lepe fotografije, akcije… ampak brez konkretnega sporočila. Kaj ponujate? Zakaj ste drugačni? Zakaj naj ostanem tukaj? To so vprašanja, na katera kupec pogosto ne dobi odgovora v prvih nekaj sekundah.

Naslednja šibka točka je struktura. Slabo razdelane kategorije, neintuitivni filtri in osnovni iskalniki otežujejo navigacijo. Kupec mora razmišljati, iskati, se truditi. Kar je v spletni prodaji največja napaka.

Veliko trgovin tudi še vedno deluje precej brezosebno. Produktne fotografije na belem ozadju sicer imajo svoj namen, ampak manjkajo konteksti, uporaba, občutek. Že na kategorijskih straneh bi lahko bilo več “življenja”. Več vsebine, več občutka, več povezave s kupcem.

Zanimivo je tudi, da imajo skoraj vse trgovine vgrajene sisteme za ocene izdelkov, a jih v praksi skoraj ni. Če so tam samo zato, ker “morajo biti”, potem nimajo vrednosti. Enako velja za seznam izdelkov. Pogosto manjka ključnih informacij, ki bi uporabnika spodbudile h kliku: cena, zaloga, ocena, posebna ponudba.

Kar pa me je letos res presenetilo, je mobilna izkušnja. Večina trgovin je na desktopu solidno urejenih, na mobilnih napravah pa se zgodba pogosto podre. Funkcionalnosti izginejo, navigacija postane slabša, uporabniška izkušnja pa trpi. In to kljub dejstvu, da se po podatkih evropskih analiz že več kot polovica spletnih nakupov zgodi na mobilnih napravah (vir: Statista, Ecommerce Europe).

Letos smo prvič ocenjevali tudi skladnost z evropsko direktivo o dostopnosti (EAA 2025) in smernicami WCAG 2.1. To pomeni, da mora biti spletna trgovina dostopna tudi ljudem z različnimi omejitvami – od kontrastov, navigacije do berljivosti. To ni več “dodatek”, ampak postaja standard.

Pomembni elementi, ki pogosto odločajo:

• jasna in pregledna navigacija,
• konsistenten dizajn (brez kaosa fontov in barv),
• transparentna informacija o zalogi (npr. “na zalogi, odprema isti dan”),
• jasno prikazani načini plačila že na produktu,
• pametno nastavljeni pop-upi (ne vsiljivi),
• možnost izračuna dostave v košarici.

In še ena stvar, ki jo skoraj vsi podcenjujejo: cross-selling. Sorodni izdelki, dodatki, logične povezave. Ne le “drugi so kupili tudi…”, ampak res premišljena nadgradnja nakupa. Tukaj se skriva ogromno neizkoriščenega potenciala.

Nekaj fotografij iz zakulisja ocenjevanja. 😉 

Izkušnja, vpogledi, zaključna misel in zahvala

Ker smo ocenjevali zelo različne kategorije, je težko potegniti en sam zaključek. Mi je pa ostal v spominu komentar kolegice iz komisije, ki je med ocenjevanjem rekla:
“V večini teh trgovin se mora kupec sam motivirati, da nadaljuje nakup.”

In to je bistvo.

Veliko trgovin deluje, ker imajo dober produkt ali malo konkurence. Ampak to ni strategija. To je sreča. Pri izdelavi spletne trgovine bi moral biti fokus vedno na kupcu. Kako se počuti? Kako hitro razume ponudbo? Ali ima občutek, da mu nekdo pomaga ali ga samo zasipa z informacijami?

Vedno si postavim preprosto vprašanje:
Če bi bil to fizični prostor: bi kupca najprej pozdravili, razumeli njegove potrebe in mu pomagali… ali bi mu takoj začeli kazati popuste in metati izdelke v roke?

Ta odnos se na spletu pogosto izgubi. In ravno ta odnos je tisti, ki loči dobre spletne trgovine od odličnih.

Vsako leto znova vidim, kako dragocena je povratna informacija, ki jo podjetja prejmejo po ocenjevanju. Tudi tisti, ki ne prejmejo nagrade, dobijo konkretne uvide, ki lahko neposredno vplivajo na njihove prodajne rezultate. In pogosto je prav to največja vrednost tekmovanja. Zame osebno veliko pomeni, da sem bila ponovno povabljena v komisijo – še posebej, ker se število članov zmanjšuje. Vedno dam maksimum, ker vem, da vsaka ocena in vsak komentar lahko podjetju pomaga narediti korak naprej.

Hvala ekipi Ceneje!, predvsem Tilnu, za zaupanje, organizacijo in odlično energijo skozi celoten proces. In hvala tudi mednarodni ekipi, s katero smo ocenjevali. Izmenjava pogledov, izkušenj in pristopov je neprecenljiva.

Hkrati pa je to tudi zame potrditev, da pri svojem delu – pri analizi, oblikovanju in izdelavi spletnih trgovin – razmišljamo celostno. Z mislijo na uporabnika. Na njegovo izkušnjo. Na njegovo odločitev.

In prav to bo v prihodnje odločalo.

Na koncu pa samo še to:
tiste spletne trgovine, ki bodo znale nagovarjati ljudi – ne samo prodajati – bodo tudi obstale.

.
.
.

STARKMAT podpora | Imate tudi vi spletno trgovino in želite strokovno analizo, kaj lahko izboljšate za povečanje prodaje? Pišite mi na mateja@starkmat.si (Mateja Štarkel) in pomagam z usmeritvami glede na vaš konkreten primer.