Digitalna preobrazba ali digitalna transformacija

Digitalna preobrazba je prisotna le delno

Digitalna preobrazba je pri podjetjih v določeni meri že prisotna dobrih deset let. Poznamo jo kot digitalizacijo papirnatega poslovanja. Govorimo torej predvsem o digitalizaciji posameznih procesov oziroma. Le redko, pa se je dogajalo, da bi podjetja stopala na pot celostne digitalne transformacije. Ta zajema dejavnosti v celotnem podjetju, ki v procesu preobrazbe postanejo tudi vsebinsko, organizacijsko in seveda tehnološko povezane.

Parcialno reševanje tudi v primeru digitalizacije ni dobra rešitev.

Digitalna preobrazba se v določenih delih delovanja podjetji dogaja simultano z razvojem posla in trga oziroma poslovnega okolja. Dober primer je tiskanje katalogov ali pošiljanje računov po fizični pošti. Za oba primera velja, da sicer še obstaja, a se obseg uporabe vidno manjša.

V tem zapisu nas bo zanima predvsem splošna predstavitev pojma digitalna preobrazba oziroma digitalna transformacij. Skrajšano ta dva pojma nadomestimo tudi z besedo digitalizacija. Digitalizacija marketinga in prodaje ter digitalna transformacija komunikacije v podjetju (interne in eksterne), je področje s katerim se ukvarjamo v Starkmat. Gre za ozek segment znotraj digitalne preobrazbe, ki v resnici zajema vse segmente delovanja podjetja. Mi smo se torej usmerili le v marketing segment. 

In sedaj je tudi konec za izgovore vseh tistih, ki pravijo, da se ta tema ne dotika njihovega podjetja. Ali pa, da je njihovo podjetje premajhno. Gre za to, da digitalizacija danes zajema vse gospodarske panoge. Brez izjeme. In vse velikosti podjetij – od mikro podjetij do velikih sistemov.

Zapis sem zastavil tako, da je sestavljen iz štirih večjih tem. Začnemo s pomembnostjo strategije in nadaljujemo s potrebo po razumevanju skupnih ciljev znotraj podjetja. Predstavimo tudi pomembnost spremljanja projekta digitalizacije in podporo, ki jo nudimo eksperti ter zaključimo s splošnimi trendi na tem področju na nivoju Evropske unije, kakor tudi Republike Slovenije.

Delo od doma je tudi dober primer digitalizacije, ki je za obdobje 2020 – 2022 ni načrtovalo praktično nobeno podjetje. Pa se je zaradi zdravstvene situacije vendarle zgodilo, da smo, brez pretiravanja, čez noč digitalizirali marsikateri proces in delovno mesto. Seveda, vsega pač ne. 

Brez digitalne strategije več ne bo šlo

Če se podjetja lotijo digitalne preobrazbe brez celostnega pregleda in jasnega cilja, jim grozi najpogostejša past digitalizacije. Na začetku je namreč pomembno, da celotno podjetje razume cilje digitalizacije (celostne digitalne preobrazbe, do katere bodo prišli po manjših fazah). V skladu z dobrim poznavanjem skupnih ciljev lahko dobijo širšo sliko in vzpostavijo interne dogovore. Če torej ni celostnega pristopa nam digitalna preobrazba ne bo uspela. Parcialno reševanje digitalizacije pa dolgoročno ne deluje. 

Strateško vodenje projekta digitalne transformacije je pomembno pri vsakemu projektu, ne glede na področje delovanja oziroma branžo ali specifike organizacije in njenega poslovanja.

Digitalna strategija, ki jo pozna samo ena oseba ali le peščica v podjetju, ne bo obrodila sadov. Digitalna preobrazba ni le stvar vodje digitalne transformacije. Gre za skupne cilje digitalizacije, ki jih mora razumet celotno podjetje, organizacija ali ekipa sodelavcev.

Spremljanje procesa in podpora

Ker si vsi želimo hitro in učinkovito izvedbo digitalizacije podjetja ali organizacije, je izrednega pomena dobra podpora in sodelovanje z vodstvom podjetja. Poleg dobrega sodelovanj z zaposlenimi in vodstvom podjetja, je pametno, da v podjetju določite osebo, ki bo odgovorna za vodenje projekta digitalne transformacije.

Ta oseba ima vlogo povezovalnega člena. Povezuje zaposlene in vodstvo podjetja ter različne zunanje izvajalce. Vodja ali direktor digitalne transformacije za to potrebuje čas, prostor, jasno postavljene metode dela, definirane procese, strokovno in motivirano ekipo ter brezpogojno podporo vodstva podjetja.

Podjetje ali organizacija bo tekom procesa digitalne preobrazbe potrebovalo osebo, ki bo vezni člen med strategijo, zaposlenimi in vodstvom ter med zunanjimi izvajalci. 

Digitalna transformacija tudi na nivoju Evropske unije

Naša življenja so obkrožena z digitalno tehnologijo. Upam, da se lahko strinjamo s splošno ugotovitvijo, da digitalna tehnologija nedvomno spreminja naša življenja na bolje. In zato je digitalizacija ena izmed šestih prednostnih nalog Evropske komisije pod vodstvom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen (mandat 2019-2024). Kot so zapisali na spletni strani evropske komisije, smo v evropskem digitalnem desetletju, ko si zastavljamo digitalne cilje za leto 2030. Podjetja in ljudi je potrebno usmeriti, vzpodbujati in izobraževati za trajnostno in uspešno digitalno prihodnost.

Vzpodbudno je tudi to, da so cilji osredotočeni v smer, kjer mora Evropa okrepiti svojo digitalno suverenost in določati standarde. Tudi v boju proti podnebnim spremembam in zelenemu preboju so lahko ključne ravno digitalne rešitve v gospodarstvu, tehnologiji in infrastrukturi.

Tudi na nivoju Slovenije je politika že naredila prve korake na poti digitalne transformacije naše države. Tako imamo vzpostavljeno Službo vlade za digitalno preobrazbo. Kot so zapisali na njihovi spletni strani, Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja, usklajuje in izvaja državne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Usklajuje, določa in spremlja delovanje ministrstev, vladnih služb ter drugih organov in služb na področju digitalne preobrazbe in informacijske družbe.

Tukaj si lahko ogledate projekte Službe vlade za digitalno preobrazbo.

Torej zaključimo lahko, “da že vrabci čivkajo” o digitalni preobrazbi v podjetjih. Čas je, da celotno gospodarstvo prestopi na vlak digitalizacije. Velja tako za velika podjetja, kakor tudi za mikro podjetja in obrtnike. Minilo namreč časi, ko bo lahko uporabili izgovor: “pa, saj tega mi ne rabimo. Mi smo premajhni za to.”